Telo si nenehno prizadeva ohranjati ravnovesje elektrolitov. Za to skrbijo ledvice, hormoni in živčni sistem. Če izgubimo nekaj več tekočine, ledvice izločanje zmanjšajo. Če zaužijemo več soli, kot je potrebujemo, presežek izločijo z urinom. Gre za izjemno natančen sistem, ki večino časa deluje brezhibno.
Težave nastanejo, ko so izgube večje od sposobnosti telesa, da jih nadomesti.
Elektrolitov namreč ne izgubljamo le ob naporni telesni dejavnosti. Izgubljamo jih vsak dan (z znojem, urinom in blatom). Običajno jih s pestro prehrano brez težav nadomestimo. V določenih okoliščinah pa izgube hitro postanejo precej večje.
Potenje ni le izguba vode
Ko se potimo, se telo hladi. To je povsem naraven in nujen mehanizem. Toda z znojem ne izgubljamo le vode.
Med potenjem izgubimo največ natrija in klorida, v manjših količinah pa tudi kalij, magnezij in kalcij. Koliko elektrolitov posameznik izgubi, je odvisno od številnih dejavnikov: temperature okolja, trajanja telesne dejavnosti, intenzivnosti potenja, prehrane in celo genetike.
Nekateri ljudje že po krajšem sprehodu opazijo bele sledi soli na oblačilih, drugi tudi med intenzivno vadbo izgubijo precej manj natrija. Tako ni mogoče postaviti enotnega pravila, koliko elektrolitov potrebuje vsak posameznik.
Vročina pomeni večje potrebe, tudi če ne telovadimo
Poleti izgubo elektrolitov povezujemo predvsem s športom. Vendar jih lahko izgubimo veliko že med običajnimi opravili.
Delo na vrtu, večurno potovanje, dan na plaži ali sprehod po mestu pri visokih temperaturah povzročijo precejšnje potenje. Še posebej pri starejših ljudeh se zgodi, da izgubljajo tekočino in minerale, ne da bi sploh občutili izrazito žejo.
Ker občutek žeje s starostjo slabi, marsikdo pije premalo, izgube elektrolitov pa ostanejo neopažene.
So športniki res edini, ki potrebujejo več elektrolitov?
Dolgo so bili elektroliti skoraj izključno povezani z vzdržljivostnimi športi. Danes vemo, da jih potrebuje vsakdo, ki se pogosto poti.
To velja za ljudi, ki fizično delajo na prostem, za rekreativne tekače, pohodnike, kolesarje, obiskovalce fitnesa in tudi za vse, ki veliko časa preživijo v vročem delovnem okolju.
Pri dolgotrajni telesni dejavnosti telo ne izgublja le vode. Če izgubljenih mineralov ne nadomestimo, se zmanjša sposobnost mišic za učinkovito delo, poveča se občutek utrujenosti, pogosteje se pojavijo mišični krči.
Driska in bruhanje hitro povzročita neravnovesje
Eden najpogostejših razlogov za hitro izgubo elektrolitov so prebavne težave.
Že nekaj ur trajajoča driska ali ponavljajoče bruhanje povzročita precejšnje izgube tekočine in mineralov. Zato zdravniki ob takšnih težavah vedno poudarjajo, da ni dovolj le pitje vode, ampak je potrebno nadomestiti tudi elektrolite.
Posebno pozornost je treba nameniti majhnim otrokom, starejšim in kroničnim bolnikom, saj pri njih do neravnovesja pride hitreje.
Nekatera zdravila povečajo izločanje elektrolitov
Na ravnovesje elektrolitov vplivajo tudi zdravila.
Med najbolj znanimi so diuretiki, ki jih zdravniki predpisujejo pri povišanem krvnem tlaku ali nekaterih boleznih srca. Ker povečajo izločanje urina, telo izgublja tudi več natrija, kalija in drugih mineralov.
Vpliv imajo tudi nekatera odvajala, določena zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in nekateri antibiotiki.
Stres porablja več, kot se zavedamo
Pri elektrolitih ne smemo spregledati kroničnega stresa.
Dolgotrajen stres spremeni hormonsko ravnovesje, vpliva na delovanje ledvic, spremeni prehranske navade in kakovost spanja. Poleg tega ljudje v obdobjih večjih obremenitev pogosteje posegajo po kavi, energijskih pijačah ali alkoholu, kar še dodatno vpliva na ravnovesje telesnih tekočin.
Čeprav stres sam po sebi ni neposreden vzrok za pomanjkanje elektrolitov, skupaj z drugimi dejavniki prispeva k njihovemu neravnovesju.
Kdo je najbolj izpostavljen tveganju za pomanjkanje elektrolitov?
Občasno pomanjkanje doleti vsakogar. Nekatere skupine pa so bolj izpostavljene temu, da se pri njih razvije dolgotrajnejše neravnovesje.
Mednje sodijo:
- športniki in rekreativci,
- ljudje, ki opravljajo fizična dela,
- starejši,
- osebe s pogostimi prebavnimi težavami,
- ljudje, ki jemljejo določena zdravila,
- posamezniki na zelo restriktivnih dietah,
- ljudje, ki se močno potijo,
- osebe z nekaterimi kroničnimi boleznimi.
Ob začetnem pomanjkanju elektrolitov težave še niso izrazite
Če bi telo delovalo po načelu »vse ali nič«, bi pomanjkanje elektrolitov hitro opazili. Toda organizem je izjemno prilagodljiv.
Ko začne posameznega elektrolita primanjkovati, telo nekaj časa izgubo nadomešča iz svojih zalog in z različnimi prilagoditvenimi mehanizmi. Zato se prvi znaki razvijajo postopoma.
Ponavadi jih pripišemo utrujenosti, stresu ali preobremenjenosti.
Znaki, ki jih ne prezrite
Simptomi so odvisni od tega, katerega elektrolita primanjkuje in kako izrazito je neravnovesje. Med pogostejšimi znaki so:
- mišični krči,
- trzanje mišic,
- utrujenost,
- zmanjšana telesna zmogljivost,
- glavobol,
- omotica,
- občutek šibkosti,
- težave s koncentracijo,
- razbijanje srca,
- občutek nemira.
Ker so ti znaki zelo splošni, jih ni mogoče povezati izključno s pomanjkanjem elektrolitov saj imajo tudi številne druge vzroke. Če trajajo dlje časa ali se stopnjujejo, je smiselno poiskati strokovni nasvet.
Pri izrazitem pomanjkanju elektrolitov se pojavijo tudi resnejše težave, ki zahtevajo zdravniško obravnavo. Zato dolgotrajnih ali izrazitih simptomov nikar ne zanemarite.
Preberi tudi:


