Menu
Obrambni sistem človeškega telesa – imunski sistem je zaščitni mehanizem pred patogenimi organizmi (v nadaljevanju patogeni), kot so bakterije, virusi, glivice in paraziti. Njegova druga pomembna naloga je, da uničuje in odstranjuje nenormalne telesne celice, ki se lahko razvijejo v rakaste celice. Dobro delujoč imunski sistem je torej nujen za življenje. Vitamini in minerali, vključno z vitaminom C, vitaminom D in cinkom, so bistveni za optimalno delovanje imunskega sistema, nanj pa pozitivno vplivajo tudi maščobne kisline OMEGA-3, probiotiki in izvlečki različnih rastlin.
Obstaja torej veliko načinov za podporo imunskemu sistemu in izboljšanju njegovega delovanja.
Imunski sistem pri vseh ne deluje optimalno, kar lahko pripišemo različnim vzrokom. Prvi je starost. S starostjo postaja naš imunski sistem vse bolj oslabljen, kar pojasnjuje, zakaj so starejši bolj dovzetni za okužbe. Imunski sistem pogosto oslabi tudi debelost. Več o delovanju imunskega sistema in razlogih, zakaj pri starejših ljudeh in ljudeh s prekomerno telesno težo deluje slabše, si preberite v nadaljevanju.
Za ustrezno zaščito telesa pred škodljivimi mikroorganizmi mora imunski sistem prepoznati povzročitelje bolezni in jih inaktivirati, da postanejo neškodljivi. Značilna lastnost celic imunskega sistema je namreč sposobnost ločevanja med telesu lastnimi in telesu tujimi makromolekulami.
Imunski sistem sestavljajo specializirani organi oziroma tkiva, celice in beljakovine, ki tesno sodelujejo, da bi patogene naredili neškodljive.
Za dobro delovanje imunskega sistema je pomembno ravnovesje
V primeru okužbe si želimo, da imunski odziv nastopi hitro in odločno. V primeru pa da so tujki neškodljivi, je potrebno imunski odziv upočasniti, ker lahko pride do poškodb lastnih tkiv. Pretiran imunski odziv lahko privede do avtoimunskih bolezni*.
Prva obrambna linija je anatomska ovira, ki jo predstavljajo koža in sluznice prebavil, dihal, sečil ter nožnice. Vse sluznice imajo migetalke, ki lahko ob kašljanju ali kihanju izločijo sluz s patogeni. Na koži in sluznicah je tudi veliko koristnih bakterij (znanih tudi kot probiotiki), ki prispevajo k obrambi pred patogeni. Želodčna kislina in slina s svojo kemično sestavo imata prav tako protimikrobni učinek.
Poznamo dve vrsti imunskega sistema: prirojeni in pridobljeni (specifični) imunski sistem.
Prva obrambna linija je del tako imenovanega prirojenega imunskega sistema, ki je prisoten že ob rojstvu. Sestavljajo ga obrambne celice, ki niso specifično usmerjene proti določenemu patogenu, zato je prirojen imunski odziv na patogene nespecifičen. Obrambne celice delujejo na različne načine. Nekatere celice odstranijo vsiljivce tako, da jih „pojejo“ in prebavijo, druge proizvajajo snovi, ki so za mikroorganizme škodljive, kar povzroči njihovo smrt.
Največja skupina obrambnih celic v prirojenem imunskem sistemu so fagociti, vrsta belih krvničk, ki odstranjujejo patogene tako, da jih obkrožijo, pogoltnejo, prebavijo in nato razgradijo (fagocitoza). Dve najpomembnejši vrsti fagocitov so nevtrofilci in makrofagi. Nevtrofilci se nahajajo v krvnem obtoku. V primeru okužbe hitro zapustijo krvni obtok, potujejo na mesto vnetja in se tam aktivirajo. Makrofage najdemo predvsem v tkivih.
Čeprav je nespecifičen imunski odziv hiter, pogosto ni dovolj močen, da bi uničil patogen. V takšnih primerih potrebujemo specifični oz. pridobljeni imunski odziv. Ta del imunskega sistema se razvije v prvih letih življenja, ko naše telo pride v stik z različnimi patogeni. Značilnost pridobljenega imunskega sistema je, da je vsak odziv specifičen proti določenemu antigenu patogena.
Pridobljeni imunski sistem se odziva počasneje kot prirojeni (po 4-7 dneh), vendar je močnejši in bolj selektivno usmerjen. Zanj je značilen tudi “imunski spomin”, kar pomeni, da si imunski sistem ob prvem stiku s patogenim mikroorganizmom »zapomni” njegove značilne antigene tj. koščke beljakovin patogena. V primeru ponovne okužbe se lahko proti že znanim mikroorganizmom učinkoviteje in hitreje bori.
Pri specifičnem imunskem odzivu sodeluje še ena vrsta belih krvničk, limfociti. Nastanejo v kostnem mozgu in se razvijejo v limfocite B v kostnem mozgu ali v limfocite T v priželjcu. Limfociti B so odgovorni za prepoznavanje škodljivih patogenov. Ko patogen obide primarno obrambno linijo, limfociti pridejo v stik z antigenom, kar povzroči njihovo delitev in specializacijo. V tej fazi mobilizacije, v kateri še vedno prevladujejo patogeni, se slabo počutimo. Specializirani limfociti B začnejo proizvajati protitelesa proti antigenu. Protitelesa, znana tudi kot imunoglobulini, potujejo po krvi in ko prepoznajo povzročitelja bolezni (bakterijo ali virus), se vežejo na antigen mikroorganizma. Protitelesa mikroorganizma ne uničijo, ampak ga označijo in s tem privabijo druge celice imunskega sistema (limfocite T), ki škodljive mikroorganizme uničijo.
Posebni podtipi limfocitov T in B, znani kot spominske celice, ostanejo v telesu še zelo dolgo po okužbi in zagotavljajo imunski spomin.
Vsi ljudje nismo enako odporni proti okužbam. Z naraščajočo starostjo se stara tudi imunski sistem. Zmanjša se zaloga imunskih celic, njihova sposobnost delovanja in sposobnost vzpostavljanja imunskega spomina. Skratka, imunski sistem se upočasni, postane manj učinkovit in se ne odziva več ustrezno na patogene, ki imajo v takih okoliščinah večjo možnost, da povzročijo okužbo. Poleg tega imajo starejši ljudje v krvi pogosto več snovi, ki kažejo na rahlo, komaj zaznavno, vendar stalno prisotno vnetje. To stanje kroničnega vnetja je znano tudi kot vnetno staranje. Stalno blago vnetje zmanjšuje sposobnost imunskega sistema za uspešen boj proti okužbam.
Pri ljudeh s prekomerno telesno težo je tveganje za (resnejše) okužbe večja kot pri ljudeh z normalno telesno težo. Prekomerno telesno maščevje povzroča neravnovesje v imunskem sistemu. Ljudje s prekomerno telesno težo imajo v krvi višje ravni hormona leptina, ki spodbuja vnetja, manj pa je prisotnega hormona adiponektina, ki zavira vnetja. Poleg tega maščobno tkivo proizvaja tudi druge pro-vnetne snovi. To pomeni, da imajo ljudje s prekomerno telesno težo v telesu več pro-vnetnih in manj protivnetnih snovi. Zaradi tega je imunski sistem stalno aktiviran, obramba pred vdorom patogenih organizmov pa oslabljena, in sicer iz istega razloga kot pri vnetnem staranju. V takem primeru govorimo o kroničnem vnetju nizke stopnje*.
K dobrem delovanju imunskega sistema prispevajo zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna vadba, dovolj spanca ter zmanjšanje stresa. Poleg tega nanj pozitivno vplivajo tudi številna hranila. Na žalost današnja prehrana pogosto ne vsebuje zadostne količine pomembnih hranil, kar je posledica neuravnotežene prehrane, predelane in hitre hrane ter izčrpavanja tal zaradi intenzivnega kmetijstva. Zaradi vseh naštetih razlogov, se vedno bolj priporoča redno uživanje kakovostnih prehranskih dopolnil.
Za ohranjanje zdravega imunskega sistema je priporočljivo jemanje visokokakovostnih multivitaminskih/mineralnih prehranskih dopolnil z velikimi odmerki:
v kombinaciji z maščobnimi kislinami OMEGA-3 (ribje olje).
*SLOVAR IZRAZOV
Patogen – mikroorganizem, ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen
Avtoimunska bolezen – stanje, v katerem imunski sistem napade lastno telo. Primeri avtoimunskih bolezni so; sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis, multipla skleroza, hashimotov tiroiditis in celiakija.