Probiotiki – kaj je dobro vedeti preden se odločimo za nakup

Probiotiki (mlečnokislinske bakterije) so živi mikroorganizmi, predvsem koristne bakterije in kvasovke, ki imajo ugoden vpliv na naše zdravje, še posebej na prebavni sistem. 

Glavna naloga probiotikov je vzdrževanje zdrave črevesne mikrobiote. To pomeni, da pomagajo uravnavati ravnovesje med dobrimi in škodljivimi bakterijami v črevesju. Pravo ravnovesje lahko prinese številne koristi, kot so: 

• izboljšana prebava,
• boljša absorpcija hranil,
• krepitev imunskega sistema,
• zmanjšanje težav, kot sta napihnjenost in zaprtje,
• pomoč pri nekaterih prebavnih motnjah, kot sta sindrom razdražljivega črevesja in driska.

Trije faktorji na katere moramo biti pozorni pri izbiri probiotika:

1. Ali so vsi bakterijski sevi dovolj raziskani? Ali so bile raziskane tudi kombinacije bakterijskih sevov?
2. Ali je bil odmerek izdelka določen na podlagi znanstvenih študij?
3. Ali vse bakterije v probiotiku pridejo žive na cilj?

Raziskave

Pri izbiri probiotika je pomembno vedeti ali so bili bakterijski sevi v njem dovolj raziskani. Če je v izdelku kombinacija različnih vrst bakterijskih sevov pa je pomembno vedeti tudi ali je bila raziskana kombinacija teh sevov ter kakšni so njihovi medsebojni vplivi. Temeljito so raziskani najbolj znani bakterijski sevi Lactobacillus acidophilus LA-5, Bifidobacterium lactis BB-12 in Lactobacillus rhamnosus GG (LGG). 

1. Lactobacillus acidophilus je nepatogena Gram-pozitivna bakterija, ki opravlja mlečnokislinsko fermentacijo. V človeškem telesu jo najdemo v prebavnem traktu, ustni votlini in nožnici.
2. Bifidobacterium lactis je Gram-pozitivna bakterija, ki jo najdemo v debelem črevesju. Velja za enega najbolj klinično raziskanih sevov, dostopnih na trgu. Izboljšuje delovanje črevesja in zmanjšuje neželene učinke antibiotikov kot je npr. driska.
3. Lactobacillus rhamnosus ima visoko toleranco za kisline in žolč. Podpira delovanje črevesne pregrade in podpira imunski sistem. Klinične študije dokazujejo, da je ta sev varen in koristen v vseh življenjskih obdobjih – od novorojenčkov pa do starejših.

Niti en bakterijski sev ni enak drugem, tudi če pripadata istem rodu in vrsti. 

Posebej informativne so študije, ki se nanašajo na posamezne seve. Narejene pa so tudi študije kombinacij bakterijskih sevov. Cilj le-teh je ugotoviti kako delujejo kombinacije različnih bakterijskih sevov in ali imajo več koristi kot probiotiki z enim samim sevom. 

Pred izbiro določenega probiotika je torej priporočljivo raziskati ali so bile za bakterijski sev, ki ga vsebuje izdelek, narejene študije.

Odmerjanje

Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi odmerku bakterijskih sevov v izdelku. 

Priporočeno je, da se dnevni minimalni odmerek probiotika giblje med 100 milijonov do 10 milijard CFU (Colony-Forming Units oz. število kolonijskih enot živih bakterij). Odmerki v višini več milijard zagotovo niso previsoki.

Optimalno je odmerek določen za vsak bakterijski sev posebej. Ni nujno, da je probiotik z 10 milijardami CFU boljši kot tisti z 1 milijardo CFU, saj ne dosežejo vsi svojega optimalnega delovanja pri enakem številu CFU. Nekateri probiotiki delujejo že pri 1-2 milijard CFU, medtem ko drugi ta optimum dosežejo šele pri 10 milijardah kolonij.

Ali vse bakterije iz probiotika pridejo na cilj?

Ko govorimo o najbolj raziskanih bakterijskih sevih (Lactobacillus acidophilus LA-5, Bifidobacterium lactis BB-12 in Lactobacillus rhamnosus GG (LGG)) je dokazano, da večina živih bakterij prispe na cilj in se tam ustali. Spodnja slika prikazuje, da je odstotek biopsij s pritrjenimi živimi bakterijami (LGG®) po 12 dneh jemanja probiotika zelo visok. Po prenehanju jemanja se odstotek postopoma nekoliko zmanjša, kar je značilno za začasno prisotne bakterije.

Kratek povzetek

Pri izbiri probiotika moramo biti pozorni na 3 ključne točke: 

• preverimo katere bakterijski seve vsebuje izdelek,
• preverimo kolikšen je odmerek in
• preverimo kolikšen delež živih bakterij doseže željeni cilj.

Le tako bo dodajanje probiotikov v našo prehrano smiselno in uspešno.