Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin, ki so pomembne za gradnjo mišic in trdnost kosti. Med beljakovine sodijo tudi hormoni, encimi, hemoglobin in imunoglobulini. Nekatere aminokisline so udeležene pri gradnji beljakovin in jih imenujemo proteinogene aminokisline. Tiste, ki te funkcije ne opravljajo pa imenujemo neproteinogene aminokisline (na primer:  beta-alanin, ornitin, …).

Približno dvajset odstotkov telesne mase pri odraslem človeku predstavljajo beljakovine oz. proteini. Ko zaužijemo beljakovine, se v prebavnem sistemu razgradijo na posamezne aminokisline. Aminokisline so organske molekule, ki sodelujejo pri skladiščenju in transportu hranilnih snovi, imajo vpliv na delovanje arterij, žlez in organov ter so sestavni del hemoglobina.

Proteinogene aminokisline delimo na tri glavne skupine: esencialne, neesencialne in pogojno esencialne. Medtem ko so esencialne aminokisline tiste, ki jih telo ne more samo proizvesti in jih je zato treba vnesti s hrano, so neesencialne tiste, ki jih telo lahko proizvede samo. Pogojno esencialne aminokisline so tiste, ki postanejo bistvene v določenih fizioloških pogojih, kot je intenzivna fizična aktivnost ali okrevanje po poškodbah. Poznamo 9 esencialnih, 11 neesencialnih in 3 pogojno esencialne aminokisline.